0

Poročilo WWF: Negotova prihodnost milijonov ljudi, ki so odvisni od ribiških proizvodov

Ljubljana – Novo poročilo WWF (Svetovni sklad za naravo) o prihodnosti svetovne ponudbe rib ugotavlja, da si do leta 2050 več milijonov ljudi v državah v razvoju ne bo moglo več privoščiti rib in ribiških proizvodov, ki so trenutno glavni vir hrane in beljakovin teh skupnosti.

V poročilu »Proteini iz morja – Kako morsko ribištvo vpliva na globalno varnost preskrbe s hrano do leta 2050«, znanstveniki z Univerze v Kielu analizirajo, koliko rib lahko na trajnosten način ulovimo iz naših morij do leta 2050. Analiza je pokazala, da se bo veliko ljudi, ki živijo v revščini, raje odločilo za izvoz rib, kot za njihovo konzumacijo, in na žalost ne bodo mogli najti alternativne vire beljakovin.

Danijel Kanski, strokovnjak za ribištvo v WWF Adria pravi: »Dobra novica je, da, če mednarodna skupnost naredi pomembne izboljšave pri upravljanju ribištva in ohranjanju morskih habitatov, bodo lahko naša morja in oceani še naprej zagotavljali dovolj rib naslednjih nekaj desetletij. Slaba novica je, da v vsakem predvidenem scenariju, ribe verjetno ne bodo končale na krožnikih ljudi, ki jih potrebujejo za preživetje. Poraba rib na svetovnem severu ima vse večji vpliv na življenjske razmere ljudi v državah v razvoju, ki so v veliki meri odvisni od rib«.

Države v razvoju že igrajo pomembno vlogo pri oskrbi svetovnega trga s proizvodi iz ribištva. Približno 61 odstotkov uvoza teh izdelkov prihaja iz držav svetovnega juga. Ob tem, da je odvisnost od morskih rib kot bistvenega vira hrane in beljakovin v teh državah veliko večja kot v razvitih evropskih državah.

Znanstveniki napovedujejo, da se lahko naraščajoče svetovno povpraševanje po ribiških proizvodih zadovolji le, če se upravljanje svetovnega ribištva bistveno izboljša.

»Predpogoj za trajnostno povečanje količine ulova je celovit pogled na morski ekosistem, kot tudi izboljšanje učinkovitosti in krepitev državnih teles za ribištvo, katerih cilj je ohranitev zdravih staležev rib. Svetovno prebivalstvo narašča in skladno s tem tudi povpraševanje po ribah. Če se nam zgodi, da bo na voljo manj rib, bo to katastrofa za več kot 800 milijonov ljudi, ki so odvisni od rib kot ključnega vira hrane in prihodka,« je dodal Kanski.

Glede na to, da je cilj Združenih narodov odprava svetovne lakote do leta 2030, WWF poziva nosilce odločanja, naj v svoje prioritete vključijo izboljšanje upravljanja ribištva kot ključnega dela akcijskega načrta, da zagotovimo morske vire tudi prihodnjim generacijam.

»Na mnogih ravneh EU si zelo prizadevajo za izboljšanje ribištva in okrepitev boja proti nezakonitemu ribolovu. Pozivamo evropske voditelje, da ostanejo na tej poti in okrepijo svoja prizadevanja. WWF poziva tudi slovenske potrošnike, da naj izberejo trajnostne proizvode iz ribištva, ki so v skladu s priporočili WWF. Nasvete o tem, kako izbrati takšne izdelke lahko najdete na spletni stran iwww.kateroribokupiti.si,« je pozval Kanski.

Tuna Fisherman Mamburao (c) Gregg Yan WWF

VIR: www.fishforward.eu.

Share this:
Share this page via Email Share this page via Stumble Upon Share this page via Digg this Share this page via Facebook Share this page via Twitter
0

Kam z ‘ostanki’ peciva?!

Božično-novoletni prazniki so mimo, piškotov, potice in ostalih dobrot pa nikakor ne morete več videti? Pogosto je, da smo po praznikih preprosto siti vseh dobrot, a nam je hkrati škoda, da bi hrano zavrgli.

60291363

Najboljši način, s katerim kekse in ostale dobrote preoblikujemo v novo pecivo, je izdelava RUMOVIH KROGLIC. Izdelava je zelo preprosta!

Potrebujemo:

  • 180 g keksov ali drugega peciva,
  • 60 g mletih lešnikov,
  • 50 g kakava,
  • 60 g kokosovega sladkorja,
  • 140 g kokosovega masla,
  • 4 jedilne žlice ruma,
  • kokosova moka,
  • mleko.

rumove-kroglice-7

Kekse nadrobite in skupaj s preostalimi sestavinami (razen kokosove moke – ta pride na vrsto čisto na koncu) stresete v posodo. Zmes dobro zmešate, nato zgnetete z rokami in oblikujete kroglice, ki jih nato povaljate v kokosovi moki. V kolikor ne marate kokosove moke, lahko uporabite drobljene lešnike, arašide ali kroglice pustite brez ovoja. DOBER TEK!


rumove-kroglice-10

VIR: https://oblizniprste.si/slastne-sladice/rumove-kroglice/.

Share this:
Share this page via Email Share this page via Stumble Upon Share this page via Digg this Share this page via Facebook Share this page via Twitter
0

BOŽIČNI KROŽNIK S PRIDIHOM MORJA

 

bakalar

Na spletni strani www.kateroribokupiti.si izveste, kako izbrati »pravo« božično ribo

 Ljubljana – Ribje jedi so tradicionalni del našega božičnega menija. Toda ali je odgovorna izbira izdelkov iz ribištva sploh mogoča v času, ko so skoraj vsa morja na svetu prekomerno izlovljena?

»Vsakdo lahko prispeva k izboljšanju razmer v naših morjih, ne da bi morali odreči ribjemu obroku. Odgovorni nakup je tisto, kar naredi razliko,« pravi Danijel Kanski, strokovnjak za ribištvo v WWF Adria (Svetovni sklad za naravo). Žal pa je izbor izdelkov, ki prihajajo iz trajnostnega ribolova, izziv za številne potrošnike, saj jih v Sloveniji ni enostavno najti, poleg tega pa kupci težko prepoznajo oznake, s katerimi so takšni izdelki označeni.

Nov WWF-ov vodnik za nakup ribiških proizvodov, ki je na voljo na www.kateroribokupiti.si, ponuja enostavne rešitve in pomoč pri izbiri vaše najljubše ribje jedi. Ker je optimiziran za mobilne naprave, je vodnik izjemno praktičen, ko se odločamo o nakupu v trgovini ali ribarnici. Priporočila z enostavnim sistemom semaforja za več kot 60 različnih vrst rib, so v veliko pomoč potrošnikom, da se lahko hitro in odgovorno odločijo, katero ribo kupiti. Vodnik vsebuje tudi ribje recepte priznanih evropskih kuharjev, kot tudi zgodbe, ki se skrivajo izza vašega krožnika vsakič, ko se na njem znajdejo ribe.

Da bi bila ribja večerja na božični večer trajnostna, WWF priporoča: izberite lokalne in organske proizvode iz ribištva. Oznake MSC in ASC označujejo proizvode iz ribištva, ki so ulovljeni trajnostno ali gojeni na odgovoren način. Za izdelke iz ribištva, ki nimajo nobene posebne oznake oz. certifikata, pa nasvet najdete v vodiču.

Cilj WWF-a je dvigniti zavest ne le o okoljskih vplivih naše porabe ribiških proizvodov, temveč tudi o socialnem vplivu naših odločitev: »Ribe so vir dohodka in hrane za več kot 800 milijonov ljudi po vsem svetu, od katerih večina živi v državah v razvoju. Naš izbor trajnostnih proizvodov iz ribištva podpira naravo in ljudi,« je dodal Kanski.

Več o projektu Fish Forward lahko najdete na: http://www.fishforward.eu/sl/  in www.kateroribokupiti.si.

Share this:
Share this page via Email Share this page via Stumble Upon Share this page via Digg this Share this page via Facebook Share this page via Twitter
0

Karavana varne kemije o mitih zdravega in nezdravega prehrajevanja

karavana-varne-klemijeProjekt Karavana varne kemije, ki jo društvo Planet Zemlja izvaja od leta 2010, je letos na svojo pot odnesla novo zgodbo – O mitih zdravega in nezdravega prehranjevanja. Tako so učenci OŠ Frana Kranjca Celje, v sredo, 7. decembra, dobili odgovore na naslednja vprašanja:

  • Kaj je zdravo prehranjevanje? Kaj je zdrava hrana? Ali se lahko z zdravo hrano nezdravo prehranjujemo?
  • Zaščitna – varovalna hrana in prehranjevalne navade, ki pomagajo ohraniti zdravje
  • V koliki meri je hrana »kriva« za nastanek sodobnih bolezni? Ali jih lahko tudi pozdravi?
  • Holesterol – včasih smo jedli maslo in svinjsko mast, danes jemo margarino in rafinirana olja – ljudi s povišanim holesterolom je pa čedalje več
  • »zdrave« maščobe: ali je kokosova mast (bio) res najboljša izbira za Slovence? Ali pa konopljino olje? Hladno stiskano?
  • Kaj pa sladkorji? Tisti iz sadja (skupaj s sadjem) ali umetna sladila (aspartam, ki ga še vedno priporočajo zdravniki bolnikom s sladkorno boleznijo) ali »naravna« rafinirana fruktoza? Ali morda brez greha žlička namiznega sladkorja (saharoza) v kavo?
  • Morda še kakšna o mleku? Nezdravo? Smrtno nevarno? Ali so pravi nadomestki »riževo« ali »ovseno« mleko?
  • Sadje in zelenjava: domača z domačega in sosedovega vrta, čeprav tretirana s fungicidi? Ali bio iz daljnih dežel?
  • Kaj prinesemo v našo deželo skupaj z uvoženimi sadjem in zelenjavo?
  • Mesa pojemo preveč. Brez mesa? Bi raje sojo?

 

Share this:
Share this page via Email Share this page via Stumble Upon Share this page via Digg this Share this page via Facebook Share this page via Twitter